Pri tesnobi pogosto ni enega jasnega razloga.

Gre za stanje, kjer telo ostaja v pripravljenosti tudi brez neposredne nevarnosti.

Sčasoma telo postane preobčutljivo na stres. Že manjše obremenitve lahko sprožijo močan odziv.

Pri nekaterih ljudeh tesnobo ohranja tudi notranji občutek, da morajo imeti stvari ves čas pod nadzorom ali da si ne smejo dovoliti napak.

Dolgotrajna tesnoba pogosto vodi v panične napade, izgorelost ali fobije.

Pri tesnobi je živčni sistem stalno aktiviran.

Napetost se najpogosteje kopiči v prsnem košu, vratu, glavi in trebušnem predelu.

Telo ostaja v stanju pripravljenosti, tudi ko ni neposredne grožnje.

misel sproži napetost → telo reagira → telesni občutek okrepi misel

Tesnoba zato ni zgolj “preveč razmišljanja”.

Je povezan proces telesne aktivacije in miselnih vzorcev, ki drug drugega ohranjajo.

Ko se živčni sistem postopno umiri, se začnejo umirjati tudi misli.

Naš cilj ni, da nadzirate tesnobo. Cilj je, da telo ne potrebuje več živeti v stanju zakrčenosti.

Pri tesnobi se ne osredotočamo samo na razumevanje misli.

Osredotočamo se na živčni sistem.

Dolgotrajna napetost pomeni, da je telo predolgo delovalo v stanju pripravljenosti.

Zato najprej delamo na telesni ravni.

Ne silimo v analizo. Ne poglabljamo se v zgodbe, dokler telo ni stabilno.

Misli se začnejo umirjati kot posledica.

Ko se vzpostavi regulacija, se postopno vrne občutek stabilnosti, kontrole in notranjega miru.